Sedaj ne vem kolk vas je moža, toda ali ste za, da enkrat naredimo špartanski trening, ki bo obvezen?
Pač, dejstvo je, da v naši igri primankuje neke discipline, nekako smo zmedeni in bi radi kar vse položaje mel. (Damjan, kej znano?) Vendar ne gre čist tko. Vem, tudi mene jebe ta stvar in zato razumem da ni kaj simpl jo dosečt. Sam bi poskusil narediti en trening, kjer bi o določenih naših akcijah vplivali zunanji dejavniki. Primer dam: Lužar Grega ima piščalko. Ko enkrat zapiska, pustimo igro in začnemo tečti proti košu katerega branimo in nazaj in to laufamo čez igrišče, dokler ne zapiska dvakrat. AMPAK, ko zapiska dvakrat, mora vsak začeti tečti poti košu, ki ga napada in potem ko doseže out linijo, se obrne in teče proti nasprotnemu košu, podobno kot v prvem primeru vse dotedaj, dokler Lužar ne zapiska enkrat. In to vsak stori brez jambranja. Če Lužar dolgo časa piska, se tekma ustavi in se začne cepetanje dokler ga pisk ne prekine. No take vaje so odvisne od dogovora. Če bo kdo zajambrov, ima za naredit 5 sklec po ritmu našega trenerja. To je recimo primer, ko bodo zunanji dejavnikji vplival na naše odločitve.
Primer, ko bomo sami lahko vplival na dodatne obremenitve, pa je naslednji. Igramo na dva koša, po eno piko za koš (trojke štejejo za dve) do enajst. Katera ekipa zgubi dela skelce po tempu, ki ga določa kapetan zmagovalne ekipe. Ali pa se tečejo samomori. Potem je ideja, če nekdo zgubi žogo, mora teči do konca koša na katerega napada in šele potem hitro v nasprotno smer do out linije in nato se vrne v obrambo, če nasprotna ekipa še ni dosegla koša.
To bi bilo izjemno koristno, saj bi nekako v podzavest prišlo to, da če zajebem, ga nastradam. Pa tudi sam boš videl kako dobro sam igraš, ker bo odvisno od vsega laufanja. Pa še kondicijo si bomo lahko hitr nabral.
Če ste seveda za?
Pač, dejstvo je, da v naši igri primankuje neke discipline, nekako smo zmedeni in bi radi kar vse položaje mel. (Damjan, kej znano?) Vendar ne gre čist tko. Vem, tudi mene jebe ta stvar in zato razumem da ni kaj simpl jo dosečt. Sam bi poskusil narediti en trening, kjer bi o določenih naših akcijah vplivali zunanji dejavniki. Primer dam: Lužar Grega ima piščalko. Ko enkrat zapiska, pustimo igro in začnemo tečti proti košu katerega branimo in nazaj in to laufamo čez igrišče, dokler ne zapiska dvakrat. AMPAK, ko zapiska dvakrat, mora vsak začeti tečti poti košu, ki ga napada in potem ko doseže out linijo, se obrne in teče proti nasprotnemu košu, podobno kot v prvem primeru vse dotedaj, dokler Lužar ne zapiska enkrat. In to vsak stori brez jambranja. Če Lužar dolgo časa piska, se tekma ustavi in se začne cepetanje dokler ga pisk ne prekine. No take vaje so odvisne od dogovora. Če bo kdo zajambrov, ima za naredit 5 sklec po ritmu našega trenerja. To je recimo primer, ko bodo zunanji dejavnikji vplival na naše odločitve.
Primer, ko bomo sami lahko vplival na dodatne obremenitve, pa je naslednji. Igramo na dva koša, po eno piko za koš (trojke štejejo za dve) do enajst. Katera ekipa zgubi dela skelce po tempu, ki ga določa kapetan zmagovalne ekipe. Ali pa se tečejo samomori. Potem je ideja, če nekdo zgubi žogo, mora teči do konca koša na katerega napada in šele potem hitro v nasprotno smer do out linije in nato se vrne v obrambo, če nasprotna ekipa še ni dosegla koša.
To bi bilo izjemno koristno, saj bi nekako v podzavest prišlo to, da če zajebem, ga nastradam. Pa tudi sam boš videl kako dobro sam igraš, ker bo odvisno od vsega laufanja. Pa še kondicijo si bomo lahko hitr nabral.
Če ste seveda za?
Ni komentarjev:
Objavite komentar